Bed rest begins

No, prvi dan počitnic v leže je za mano. Zdaj me namesto vprašanja 'kaj delaš' vsi sprašujejo, 'kako je kaj ležati'. Začetni občutki so čisto normalni, boli me še nič, kljub temu, da je prvih 35 ur že za mano. Hehe, sem rekel, da je treba sem priti z dobro podlago in prej dobro doma povadit... Ni tolk hudo, ker se itak lahko ves čas premikaš na vse strani in vse položaje, paziti pa je treba na par stvari. Noge so lahko upognjene le, ko si na boku oz. vsaj malo na stranskem položaju, ne smeš pa jih krčiti pri ležanju na hrbtu. Seveda je prepovedano dvigovanje telesa, lahko dvigneš le glavo do nekje položaja višje blazine. Z rokami pa je največ svobode, v zraku so lahko kakorkoli, ne smejo pa biti pod nivojem jogija, torej da kri ne teče nižje od srca.

Verjetno se sprašujete tudi, kaj za vraga lahko počneš 24 ur na dan, da le-ta mine. Proti pričakovanjem se sploh nič ne vleče, se kar vedno najde kaj za delat , no ja... 'delat'. V sobi smo trije, tako da med sabo meljemo zadeve, poleg nas sta pa zraven še dva študenta oz. študentka (juhu Helenca), ki sta zadolžena za nadzor in pomoč, kot je podajanje daljinca, praznenje prijateljice račke, postrežba kosila premiki na teraso,... v glavnem pedenanje vse povprek, kar nam srce poželi. Itak se pa že zjutraj začne đumbus, ko sestre še pred sedmo začnejo z merjenjem pritiska in temperature ter občasno odvzemom krvi. Da pa je mera polna, je treba vsakodnevno oddati tudi urin (queen of the urin) in slino, jaaaa, na vsake toliko časa nam v potrebo preiskav odrežejo tudi šopek las.

Še nič nisem napisal o prehrani, zato torej še malček o tem. Pred samim ležanjem smo dobivali kar solidne porcije, te pa so se z ležanjem zmanjšale. Za vsakega izmed nas je hranilna vrednot obrokov skozi cel dan posebej izračunana, in sicer po formuli, katere rezultat je število kilokalorij, ki bi jih potreboval, če bi ves dan počival, vendar ne bi spal. To je Harris – Bewedictova formula: REE (Reisting Energy Expenditure) = 66,47 + 13,75 * teža (kg) + 5,003 * višina (cm) – 6,78 * starost (leta), kar za mene osebno znese 1503 kcal / dan, čemur dodajo še 30% (torej 'bazalni metabolizem' + 30%). Ker sem izmed vseh najlažji, poleg tega pa še najstarejši, je razultat tega, da dobim najmanj in sem na koncu tudi najbolj lačen. Eee, niti ni tako. Res sem od doma navajen, da pojem vola in pol, ampak tukaj vidiš, da hrana dostikrat pride za tabo in te nasiti nekaj časa kasneje. Količinska in hranilna kontrola hrane je pa seveda potrebna, saj bi nekontrolirano hranjenje hitro pustilo posledice, ki bi jih bilo treba po izhodu odpraviti. Za predstavo uravnotežene prehrane prilagam jedilnik prvega tedna:

Četrtek, 21.06.2007
K: goveja juha, pečen krompir, polpeta, mešana solata
V: rižota s svinjskim mesom

Petek, 22.06.
Z: maslo, med, čaj
K; goveja juha, gresna polenta, goveji zrezek, paradižnikova solata
V: zelenjavna juha, štrudl

Sobota, 23.06.
Z: pašteta, kruh, čaj
K: goveja juha, riž, piščanec v zelenjavni omaki
V: pire, polpet, korenje priloga

Nedelja, 24.06.
Z: maslo, marmelada, kruh 2x, čaj
K: goveja juha, puranji zrezek, pečen krompir, kumarična priloga, paradižnikova solata
V. mortadela, sir, sadni jogurt, jabolko, kruh 2x

Ponedeljek, 25.06.
Z: sirni namaz, kruh 2x, čaj
K: juha z gresom, goveji zrezek v omaki, cvetača, pire krompir, zelena solata, rolada
V: makaroni z govedino, zeljnata solata

Torek, 26.06.
Z. pašteta, kruh 2x, čaj
K: juha, polpet, pire, sladko zelje
Z: polenta, golaž, zelnata solata

Sreda, 27.06.
Z: sir, kruh 2x, jabolko 2x, bela kava
K: enolončnica s klobaso, kruh 2x, breskev, čokoladni navihanček
V: piščančje bedro, testenine, zelena solata

Četrtek, 28.06.
Z: salama, kruh 2x, kivi, bela kava
K: goveja juha, pečen krompir, tople kumare, pečenka, paradižnikova solata, banana
V: rižota z zelenjavo in mesom, zelena solata, kruh 1x, pomaranča

Hrana je v nasprotju s splošnim mnenjem o neokussni bolnišnični hrani zelo okusna in dobro pripravljena. Pogrešam malo več kruha, ki ga doma jem skoraj zraven vsega (ja, tudi zraven makaronov), mogoče kaj za pomočit (majonezica, ajvar,...), no, pa tudi namočil bi kaj, ampak o tem ne bi, hehe...

V naslednih trenutkih sprobam še krevet-tuš, počas bo pa treba tud na wc, eee..... srati. Niti ne vem, kako bo to zgledalo, zato se pripravite na to napeto branje v naslednjem postu!

Fotk tokrat ni, naredim en izborček do naslednjič.

Obiski: vsak dan ves dan, razen med kosilom (12.00) in večerjo (18.00)

Zadnji test pred počitkom

Evo, včeraj ( 26.06.) sem imel zadnji test pred ležanjem. Desno nogo so mi vpeli v nek železni nastavek, ki je bil seveda povezan na računalnik (hee, če tukaj kaj ni povezano na računalnik, potem tega ni). Na tiste križce, ki jih imam zacahnjene na nogi od prejšnjih meritev, so mi namestili elektrode, skozi katere je bil kasneje spuščen el. tok oz. dražljaj za sprožitev mišice. Najprej smo s povečevanjem toka ugotovili prag bolečine, nato pa z njim stumulirali stegensko mišico oz. mišice na njej. Prvič se je tok pet sekund vzpenjal do maksimuma in nato padel nazaj na ničlo, drugič pa je tok rastel do maksimuma petnajst sekund in bil konstantnen eno minuto. Ker je bila poleg toka še določena frekvenca, je občutek na začetku tak, kot bi te nekdo v mišico špikal, ko pa pride do maksimuma, pa mišica 'zagrabi' in ostane ta čas v teh fazi. Kot v poskusu nekaj dni prej so merili čas sprožitve in sprostitve mišice. Takrat je bil impulz za vzbuditev samo en, tokrat je bilo 'zbadanje' z višjo frekvenco.

V drugem delu se je merila ista zadeva, le da tokrat vzpodbuda ni bila zunanja, ampak je bil ukaz iz možganov. Da bi ugotovili še stabilnost mišice, smo morali napeto držati na določenem nivoju različen čas (npr. na 70% moči deset sekund, na 30% moči trideset sekund, itd...).

Zaenkrat smo mal rešeni testov, ampak prav za dolgo pa tudi ne. Že naslednji teden (03.07.) se jao meni ponovi biopsija. Sicer ni nobene panike, ampak ta feeling, da me bojo spet rezal, in celotna ceremonija mi ni preveč všeč. No, ampak če huujšga ne bo, baje še umret ne bo treba...

Obiski: vsak dan ves dan, razen med kosilom (12.00) in večerjo (18.00)

Odriv in countdown to rest

Na državni praznik (25.06) sem po ponovnem 'bone scanningu' in testu ravnotežja (zadnjič je dr. Jorg nekaj zamutil) imel po kosilu spet gonjenje kolesa, kjer so me spet oblekli v neudobno vesoljsko odpravo. Merili so podobne zadeve kot dan prej, ampak smo morali vmes počivati, zato je bilo potrebno to ponoviti.

Popoldne me je čakal še test za odriv, kjer sem imel desno koleno povezano na ultrazvok. Posadili so me na posebne sani, ki so bile pritrjene na poševno ogrodje. Najprej so me spustili z dolčene višine navzdol, kjer sem moral z nogami zabremzati in se odriniti nazaj v višino. Ni bil toliko poudarek na moči kot na samem videzu kolenskega sklepa in sosednjih mišic. Torej, bolj je bil pomemben sam ultrazvok kot merjenje moči. Drugi test na saneh je bil odriv samo s prsti, z iztegnjenimi nogami, kjer pa je šlo dejansko za merjenje moči.

Ta test je bil precej dolgotrajen, ker najprej ni delal nek signal na računalniku, potem pa so imeli Italijančki probleme še z namestitvijo nastavka na koleno. Problematično je, ker se le-ta pri gibanju kolena premika in signal na monitorju ni jasen. Šele potem, ko smo opravili kakih šest odrivov, so namozgali neko drugačno nastavitev, ki je bila bolj stabilna. Jovo na novo, eee, Jurij na novo... in na srečo ji bila stvar res tako stabilna, da je bilo odriv treba ponoviti le enkrat.

Danes (26.06.) popoldne me čakajo še zadnji testi z desno stegensko mišico in nekimi elektrodami, jutri ob 9.30 pa po vseh naporih zasluženo 35-dnevno ležanje, haha. Cimra Boris in Jure sta že v vodoravnem položaju (od včeraj že Goran in Peter), tako da se lahko danes učim, kako se najbolj udobno namestiti, kam si dati nočno omarico za najboljši doseg, kam z računalnikom, itd...

Toliko za zdaj, v naslednjem postu pa še o zadnjem testu in...... juhu, ležanju. Od sedaj naprej torej na blogu ne odgovarjam na vprašanje: 'Jurij, kaj delaš?'

Mišice in bicikel do Portoroža

Včeraj dopoldne (24.06.) je bil na meni opravljen zanimiv test, ki je pogost pri vrhunskih športnikih. Gre za električno vzpodbuditev mišice, torej 'zbadanje' mišice z električnim impulzom. Ta se ob tem seveda napne in nato skrči, za kar potrebuje določen čas. Graf na računalniku izriše krivuljo, na kateri vzpon kaže čas, ki ga je mišica potrebovala za napetost, padec pa čas, kje se je mišica sproščala nazaj v normalno stanje. Na telesu že v defaultu obstajajo hitre in počasne mišice, kar je odvisno od količine hitrih in počasnih vlaken, ki sem jih omenil že pri prejšnejm postu o bipsiji. No, najhitrejša mišica v telesu pa je.....eee, očesna mišica (seveda je nismo merili s to mašino). Za primerjavo: mišica, ki pri meni za napetost potrebuje čas 32 ms, se pri vrhunskem športniku sproži v cca.19 ms.

Drugi test istega dne je bil gonjenje sobnega bicikla nekaj minut pri isti obremenitvi, potem pa še dodatne minute pri povečevanju težavnosti. Vse skupaj na easy, če ne bi zadeva trajala sto let. Zgledal sem totalno vesoljsko, saj sem bil na zgornjem delu telesa priključen na dvajset žic, ki so merile obremenitev srca (EKG varianta), merili so pa tudi stegensko mišico. Ja, pobrit sem po obeh stegnih in po prsnem košu, jao, jao... Nek merilnik so nam nastavili tudi na čelo, ta pa je meril pretok oz količino kisika, ki ga potrebujejo možgani. To še ni vse; v ustih sem imel tudi posebno cev, ki je bila povezana z jeklenko. Dovajali so nam zrak običajne sestave, meritev pa je bila namenjena merjenju izdihanega zraka. Test je bil sicer enostaven, ampak meni malo tečen. Najprej 20-minutno pritrjevanje vsega možnega na telo, pet ljudi okrog tebe, vsak te nekaj pipa, veže, lepi nekaj nate, meri,... potem pa še totalno neudobno bicikliranje s cevjo v ustih in klinčkom na nosu. Enkrat sem se skor zadavil, ko sem hotel požret slino, pol se mi je pa v ušesih naredil še pritisk, ki ga nisem mogel izenačiti zaradi butastega klinčka na nosu... No comment, jutri se zadeva ponovi, merijo isto stvar, ampak mora vmes pač biti počitek.

Aja, že čisto na začetku sem pozabil povedati moje novo ime. To je E6, tako da bi se po moje prav dobro poštekal s C-3PO-jem in R2-D2-jem iz sage Star Wars. Pipi piiipipi piiiippppiiii…. Pa lep pozdrav do prihodnjič.

Biopsija

Uf, včeraj (23.06.) je blo pa bolj na hard kot prejšnje dni. Ne zaradi nekega težkega napora, ampak zaradi celotne ceremonije, ki se je začela že zjutraj ob osmih. Na tešče so mi začeli vbrizgavati neko aminokislino z dvema različnima izotopoma; namesto običajnega vodika je izotop tricij, namesto običajnega ogljika pa izotop C14. To aminokislino naj bi razgrajal encim v krvi, s tem pa bi se ugotovila količina tega encima. Za to je bil seveda potreben nekajkratni odvzem krvi, potem, ko je aminokislina zaokrožila po telesu. Celoten postopek je trajal nekje do treh popoldne, vseskozi pa sem bil v ležečem položaju (hehe, počasi se je treba navaditi). Čas medtem nam je krajšal kar lep pogled na italijanskE pomočnicE (Ana & Sara & Marta), ki sodelujejo pri projektu, in nadebudno pripravnico iz Nemčije, ki zbrano opazuje vsak gib izkušenih znanstvenikov.

Malo po tem se je začel postopek biopsije, to je, kot sem že dejal, odvzem delčka mičšice iz stegenskega predela. Za to je bil zadolžen nemški doktor Jorg, s katerim smo se odlično poštekali. Vsako stvar zna zaviti v šaljiv ton in tako sprostiti telo pred vsakim testom. Lokalna anestezija je seveda preprečila bolečino, ko z malimi kleščami zarije nekaj mm pod kožo, vseeno pa čutiš nadležno golomazenje v notranjosti mišice. Meni se je zdelo, kot da bi mi notri spustili nekaj črvov, ki mi lazijo po mišici. K sreči je postopek trajal le nekaj sekund; ko nekako začenjaš čutiti bolečino, je vsega konec. Ta mišica gre v nadaljno analizo, kjer jo razrežejo na nekaj totalno tankih sliceov, ki jih nato umetno obarvajo in vidijo počasna tkiva in hitra tkiva. Morda nam tudi to kaj pokažejo.

Ja, pred dnevi so nam montirali oz. povezali še kamere v sobi, tako da nas že gleda 'big brother'. Zdaj sicer nimajo kaj videti, bolj striktno bo pa najbrž v dnevih samega ležanja, ko naj bi se držali pravil. Dovoljen je ležanje v vseh položajih (hrbet, trebuh, bok), treba pa je paziti na položaj nog. O tem bom več napisal v času ležanja, ko bo itak bolj tuga.

Bed rest ne še čist zares

Po zadnjih preiskavah na IJS in zgolj povprečnem ljubljanskem koncertu ekscentrika Marilyna Mansona se je projekt 'bedrest' vendarle začel. V sredo nas je že zgodaj zjutraj čakal klasičen zdravniški pregled in nekaj drugih kratkih in enostavnih poskusov, ki pa vseeno dajo nekaj smiselnih rezultatov za naprej. Tak je npr. poskus hoje okrog palice iz sedečega položaja, kjer sta na preizkušnji orientacija in ravnotežje. To vsakdanje banalno nalogo opraviš v približno petih sekundah, za isto opravilo pa naj bi po ležanju poteboval kar dvakrat toliko časa.

Že naslednji dan na prvi poletni dan (21.6.) sem se za kar nekaj časa preelil na morsko klimo v Valdoltro, kjer sem s pridružil štirim, ki so sem prispeli včeraj oz. predvčerajšnjim. Po namestitvi in kosilu smo že začeli s poskusi, kjer smo dobili nekaj informacij o mišicah. S polaganjem elektrod so na stegenski mišici našli tri točke, kjer živec sproži samo delovanje mišice oz. kjer je delovanje po električnem vzbujanju najmočnejše. Točke so zgolj priprava na naslednji poskus, ki pa bo potekal v začetku naslednjega tedna, šlo pa bo za električno simuliranje mišic. Določili so tudi točko biopsije, to je odvzema delčka mišice, ki bo šel v nadaljno raziskavo. V drugem delu poskusa je ultrazvok pokazal natančno lego točke na mišici ter debelino kože in maščobe nad njo. Vse skupaj zgleda maksimalno znanstveno, saj me je pri drugem delu poskusa opazovalo kar šest italijanskih znanstvenikov, ki na tak ali drugačen način sodelujejo pri celotnem projektu. V sobi, kjer je poskus potekal, izvajajo tudi druge poskuse, trenutno je v prvem planu obnašanje telesa na različnih nadmorskih višinah. To zgleda tako, da v masko dovajajo različno vsebnost kisika, preiskovanci pa pri določenih nastavitvah gonijo sobno kolo.

V petek (22.6.) sem imel po zajtrku t.i. 'bone scanning', ki je pokazal gostoto in setavo kosti, in sicer golenice na desni nogi. Na pogled enostavnejša mašina kot smo je vajeni iz bolnišnic, je pokazala razločno sliko kosti, zraven pa sem dobil še popolno razlago nemškega znanstvenika, ki je to delo opravljal. Preiskava je trajal cca. eno uro, ponovila pa se bo še med samim ležanjem in po njem. Kost naj bi izgubila nekje do 1% gostote, kar se popolnoma povrne v enem letu. V isti sobi sem opravil še en test ravnotežja, tokrat bolj računalniško podprt. Na gumijasti platformi, ki je bila povezana z računalnikom, sem nekaj sekund stal vzporedno z obema nogama, z desno premaknjeno naprej in na koncu še z desno nogo popolnoma pred levo – najprej normalno, nato pa še z zaprtimi očmi. Računalnik je pokazal tri parametre: radij, v katerem si lovil ravnotežje, moč, ki je bila potrebna za držanje telesa v ravnotežju, in frekvenco moči (?).

Jutri me čaka do sedaj najbolj pester dan, to je biopsija in infuzija nekega encima, ki zahteva dolgotrajno predhodno ležanje. Do sedaj je nekaj sotrpinov to bolelo, nekaj pa ne. Upajmo na drugo verzijo...

Jutri prispeta še zadnja dva borca, tako da še nekaj o njih v nasednjih dneh.

Komora na IJS

Kot sem napisal ze v prvem postu, smo imeli prvo preiskavo ze v petek na IJS, torej pred samim lezanjem. Prej sem pozabil omeniti, da bomo pred samim lezanjem ze nekaj dni prej vkljuceni v razna testiranja, ki bodo pokazala pripravljenost, fizicno kondicijo, pljucno kapaciteto, itd... Ta ista testiranja pa bodo ponovljena se po samem lezanju, tako da se bo videlo stanje before/after.

Ok, poskus na institutu je potekal v mednarodni druzbi dveh Svedov, dveh Grkov, enega Slovenca, ki je glavni in odgovorni v celotni raziskavi, ter simpaticne medicinske sestre, ki je skrbela bolj za del preskave, kjer je bila v igri kri. Po zacetni kratki predstavitvi v slovenscini in anglescini smo zaceli z vstavljenjem katetrov v zilo (roka in noga), ker naj bi med samo preiskavo parkrat vzeli kri, kateter naj bi torej preprecil veckratno pikanje. Hmm, pri meni se je zataknilo ze tukaj, saj sem dobil kar nekaj vbodov, kri pa vseno ni hotela teci. Pokazalo se je, da so zenske roke res dosti bolj nezne, ceprav se nadlezni bolecini nismo mogli povsem izogniti. Ker tudi v tretjem poskusu kateter ni bil pravilno namescen, smo ta del preskocili ter nadaljevali z delom v sami komori z improvizirano leseno loputo, ki jo je najbrž natedil tišler za vogalom:) . V njo sem bil neprodusno zaprt v druzbi Sveda, s katerim sva komunicirala izkljucno v anglescini, on pa je bil prek slusalk povezan z 'zunajnim' svetom. Iz komore mi je skozi odprtino v loputi gledala samo noga, ki je bila povezana na ultrazvok, ta pa je meril širjenje žil med povečevanjem pritiska v komori. Povecevanje pritiska je potekalo sedemkrat vsake tri oz. dve minute, koncni pritisk pa je dosegel 200 mm Hg, kar pomeni 0,3 atmosfere, z drugimi besedami 3 metre morske globine. Sliši se ne prevec, saj se je ze vsak pootopil na to globino. Tam je na takem pritisku celotno telo, tukaj pa v bistvu samo noga, saj lahko v komori z usti oz. ušesi pritisk uravnavaš. V sami komori sem po vsakem vecanju pritiska na lestvici med 1 in 10 oznacil obremenitev, ki jo cutim na nogi, priklopljen pa sem bil tudi na ostale instrumente, ki merijo krvni pritisk znotraj, utrip srca,... Obremenitev na nogi jebila na koncni stopnji kar boleca, ampak se vedno v meji zdrzljivosti. Bolecina je posebna, najlazje jo dozivis, ce v ramenskem obrocu hitro vrtis roko, pri cemer ti gre vecji del krvi v dlan, cutis pa, kot da se ti le-ta napihuje. Sam poskus v komori je trajal 19 minut, da pa se vse potrebne stvari za poskus nastimajo na svoje mesto, pa traja kar nekaj casa.

Zadevo smo cez dve uri ponovili se za drugo nogo, s tem, da je tokrat uspela tudi 'operacija kateter', tako da so mi med samim povečevanjem pritiska v komori (roka) in zunaj nje (noga) trikrat vzeli tudi vzorec krvi.

Po cca. petih urah celotne ceremonije je bil poskus končan, moj vtis pa dokaj pozitiven. Zaenkrat dobivam nekako obcutek za obseg celotne raziskave, saj mora za vsak najmanjsi del raziskave biti vse maksimalno pripravljeno. Da vse poteka na najvisji ravni, je tako kot v vsakem podjetju potreben tudi dober odnos med preiskovanci in preiskovalci, kar nam je zaenkrat kar uspelo. Zazeljeno je tudi, da smo preiskovanci cimbolj radovedni in da za vsako stvar, ki nam ni najbolj jasna, vprasamo, za kar pa mislim, da bo v naslednjem mesecu casa vec kot dovolj....

V sredo, 20.6.2007, nas torej cakajo se testi v Valdoltri, naslednji dan pa se bom pridruzil strim borcem, ki bodo tam ze namesceni. Torej, veselo branje v prihodnjih dneh...

Bed rest intro

En vesoljski pozdrav vsem:)!

Eni ze veste, drugi se ne veste... Pred casom sem se malo za salo, malo zares prijavil na projekt, ki ze nekaj let zapored poteka v Valdoltri v Ankaranu, izveden je bil pa ze tudi v drugih drzavah po Evropi in po svetu. V glavnem, gre za 35-dnevno lezanje na postelji, kar naj bi predstavljalo simulacijo brezteznostnega prostora, ki vlada v vesoljskih poletih. Projekt se mi zdi financira italijanska vesoljska agencija, zraven pa so udelezene se Svedska, Grcija, Slovenija, ce se ne motim tudi Anglija. Trenutno sem se svobodno v domacem naslanjacu, notri ga picim 21.junija, kar je bila moja zelja, da vidim se koncert Marilyna Mansona v Ljubljani (prihod poteka pet dni, vsak dan po dva fanta). V projektu nas bo sodelovalo deset fantov, ki smo morali izpolnjevati nekaj pogojev, med drugim je treba biti nekadilec in nevegetarijanec (!) - ta mi je zanimiva, glede na to, da so vegiji prepricani, da zivijo najbolj zdravo zivljenje (tekom raziskav dobite tudi odgovor, zakaj temu tako). Torej, po individualnem pogovoru so videli, da nekako ustrezam zeljenemu profilu, nad katerim se bodo lahko izzivljali, hehe... tako, da smo vceraj ze zaceli s prvo fazo preiskav, potekale pa so na Institutu Jozef Stefan v Ljubljani.

Da se malo povem, kako je mojo odlocitev o lezanju sprejela okolica: hmm, dobival sem vse sorte mnenj, od tega, da je to najboljsi job na svetu pa do tega, da se igram s svojim zivljenjem in da se bom moral na novo ucit hoditi. Resnica je kot vedno nekje vmes (ali pa tam zunaj, ce se ze gremo neke nezemeljske zadeve). Po prvih pricevanjih doktorjev naj bi se na noge postavil ze isti trenutek po 35 dneh, nekako neizogibna pa je omotica ali celo nezavest, kar je logicno, saj srce tisti cas crpa kri le horizontalno, potem pa bammfff, kar naenkrat vertikalno. V tem obdobju naj bi izgubil cca. 20% fizicne moci, ki pa se z normalnim zivljenjem po tolikem casu tudi vrne. Teza in mascobna masa naj bi ostala popolnoma enaka, saj je letos prav na tem poudarek same raziskave: torej presnova telesa v brezteznostnih pogojih. Da bodo to dosegli, bo hrana strogo odmerjena, tako kolicinsko kot po hranilni vrednosti... kar je meni osebno v redu, saj si ravno ne zelim, da pridem ven kot sod. No, domaco zupco bom zihr pogresal, kaksno pico mi bojo pa ze pretihotapili notri obiski:))!
Med samim lezanjem bomo imeli na voljo racunalnik, telefon, revije, casopise, teraso... v glavnem, skrbeli naj bi za cimboljse pocutje. Malo bo jeba z osebno higieno in malo/veliko potrebo. Baje obstaja nek specialni wc, kjer vse to delas v lezecem polozaju, predstavljam si pa ravno ne, kako to zgleda. Vse to v prihodnjih zapisih na teh straneh... v sliki in besedi!

Verjetno vse zanima, koliko cekinckov bo padlo nam v zep. Ja, glede na to, da me ze od nekdaj zanimajo vesoljski poleti (bolj realni, ne neka huda ZF ala Star Trek), sem se odlocil to narediti kar zastonj. Haha, sej ne... Padlo nam bo vsakemu 2000 evrov, kar je po eni strani veliko, po drugi pa spet ne prevec. Ce pogledamo temno plat, nas caka 35 dni 24-urni delavnik (kar znese cca. 2,4 evra/uro, ce upostevamo samo cas lezanja), ce pa pogledamo svetlejso plat, bomo pa placani tudi med spanjem, o cemer lahko na normalnem sihtu samo sanjas... dobesedno sanjas, cekincki pa letijo:).

Ok, toliko za uvod, verjetno sem se marsikaj spustil, ampak mislim, da zanimivejsi del se pride. Glede na to, da bomo z doktroji takorekoc 24 ur/dan skupaj, mislim, da bomo izvedeli kar nekaj zanimivosti o samem projektu, raziskavah, cloveskemu telesu, njegovem obnasanju v taksnih in drugacnih pogojih,... Vse in se vec o tem in onem torej na teh straneh, zato si stran se ta trenutek dodaj med priljubljene:)!