Komora na IJS

Kot sem napisal ze v prvem postu, smo imeli prvo preiskavo ze v petek na IJS, torej pred samim lezanjem. Prej sem pozabil omeniti, da bomo pred samim lezanjem ze nekaj dni prej vkljuceni v razna testiranja, ki bodo pokazala pripravljenost, fizicno kondicijo, pljucno kapaciteto, itd... Ta ista testiranja pa bodo ponovljena se po samem lezanju, tako da se bo videlo stanje before/after.

Ok, poskus na institutu je potekal v mednarodni druzbi dveh Svedov, dveh Grkov, enega Slovenca, ki je glavni in odgovorni v celotni raziskavi, ter simpaticne medicinske sestre, ki je skrbela bolj za del preskave, kjer je bila v igri kri. Po zacetni kratki predstavitvi v slovenscini in anglescini smo zaceli z vstavljenjem katetrov v zilo (roka in noga), ker naj bi med samo preiskavo parkrat vzeli kri, kateter naj bi torej preprecil veckratno pikanje. Hmm, pri meni se je zataknilo ze tukaj, saj sem dobil kar nekaj vbodov, kri pa vseno ni hotela teci. Pokazalo se je, da so zenske roke res dosti bolj nezne, ceprav se nadlezni bolecini nismo mogli povsem izogniti. Ker tudi v tretjem poskusu kateter ni bil pravilno namescen, smo ta del preskocili ter nadaljevali z delom v sami komori z improvizirano leseno loputo, ki jo je najbrž natedil tišler za vogalom:) . V njo sem bil neprodusno zaprt v druzbi Sveda, s katerim sva komunicirala izkljucno v anglescini, on pa je bil prek slusalk povezan z 'zunajnim' svetom. Iz komore mi je skozi odprtino v loputi gledala samo noga, ki je bila povezana na ultrazvok, ta pa je meril širjenje žil med povečevanjem pritiska v komori. Povecevanje pritiska je potekalo sedemkrat vsake tri oz. dve minute, koncni pritisk pa je dosegel 200 mm Hg, kar pomeni 0,3 atmosfere, z drugimi besedami 3 metre morske globine. Sliši se ne prevec, saj se je ze vsak pootopil na to globino. Tam je na takem pritisku celotno telo, tukaj pa v bistvu samo noga, saj lahko v komori z usti oz. ušesi pritisk uravnavaš. V sami komori sem po vsakem vecanju pritiska na lestvici med 1 in 10 oznacil obremenitev, ki jo cutim na nogi, priklopljen pa sem bil tudi na ostale instrumente, ki merijo krvni pritisk znotraj, utrip srca,... Obremenitev na nogi jebila na koncni stopnji kar boleca, ampak se vedno v meji zdrzljivosti. Bolecina je posebna, najlazje jo dozivis, ce v ramenskem obrocu hitro vrtis roko, pri cemer ti gre vecji del krvi v dlan, cutis pa, kot da se ti le-ta napihuje. Sam poskus v komori je trajal 19 minut, da pa se vse potrebne stvari za poskus nastimajo na svoje mesto, pa traja kar nekaj casa.

Zadevo smo cez dve uri ponovili se za drugo nogo, s tem, da je tokrat uspela tudi 'operacija kateter', tako da so mi med samim povečevanjem pritiska v komori (roka) in zunaj nje (noga) trikrat vzeli tudi vzorec krvi.

Po cca. petih urah celotne ceremonije je bil poskus končan, moj vtis pa dokaj pozitiven. Zaenkrat dobivam nekako obcutek za obseg celotne raziskave, saj mora za vsak najmanjsi del raziskave biti vse maksimalno pripravljeno. Da vse poteka na najvisji ravni, je tako kot v vsakem podjetju potreben tudi dober odnos med preiskovanci in preiskovalci, kar nam je zaenkrat kar uspelo. Zazeljeno je tudi, da smo preiskovanci cimbolj radovedni in da za vsako stvar, ki nam ni najbolj jasna, vprasamo, za kar pa mislim, da bo v naslednjem mesecu casa vec kot dovolj....

V sredo, 20.6.2007, nas torej cakajo se testi v Valdoltri, naslednji dan pa se bom pridruzil strim borcem, ki bodo tam ze namesceni. Torej, veselo branje v prihodnjih dneh...