Monday, June 25, 2007

Mišice in bicikel do Portoroža


Včeraj dopoldne (24.06.) je bil na meni opravljen zanimiv test, ki je pogost pri vrhunskih športnikih. Gre za električno vzpodbuditev mišice, torej 'zbadanje' mišice z električnim impulzom. Ta se ob tem seveda napne in nato skrči, za kar potrebuje določen čas. Graf na računalniku izriše krivuljo, na kateri vzpon kaže čas, ki ga je mišica potrebovala za napetost, padec pa čas, kje se je mišica sproščala nazaj v normalno stanje. Na telesu že v defaultu obstajajo hitre in počasne mišice, kar je odvisno od količine hitrih in počasnih vlaken, ki sem jih omenil že pri prejšnejm postu o bipsiji. No, najhitrejša mišica v telesu pa je.....eee, očesna mišica (seveda je nismo merili s to mašino). Za primerjavo: mišica, ki pri meni za napetost potrebuje čas 32 ms, se pri vrhunskem športniku sproži v cca.19 ms.

Drugi test istega dne je bil gonjenje sobnega bicikla nekaj minut pri isti obremenitvi, potem pa še dodatne minute pri povečevanju težavnosti. Vse skupaj na easy, če ne bi zadeva trajala sto let. Zgledal sem totalno vesoljsko, saj sem bil na zgornjem delu telesa priključen na dvajset žic, ki so merile obremenitev srca (EKG varianta), merili so pa tudi stegensko mišico. Ja, pobrit sem po obeh stegnih in po prsnem košu, jao, jao... Nek merilnik so nam nastavili tudi na čelo, ta pa je meril pretok oz količino kisika, ki ga potrebujejo možgani. To še ni vse; v ustih sem imel tudi posebno cev, ki je bila povezana z jeklenko. Dovajali so nam zrak običajne sestave, meritev pa je bila namenjena merjenju izdihanega zraka. Test je bil sicer enostaven, ampak meni malo tečen. Najprej 20-minutno pritrjevanje vsega možnega na telo, pet ljudi okrog tebe, vsak te nekaj pipa, veže, lepi nekaj nate, meri,... potem pa še totalno neudobno bicikliranje s cevjo v ustih in klinčkom na nosu. Enkrat sem se skor zadavil, ko sem hotel požret slino, pol se mi je pa v ušesih naredil še pritisk, ki ga nisem mogel izenačiti zaradi butastega klinčka na nosu... No comment, jutri se zadeva ponovi, merijo isto stvar, ampak mora vmes pač biti počitek.

Aja, že čisto na začetku sem pozabil povedati moje novo ime. To je E6, tako da bi se po moje prav dobro poštekal s C-3PO-jem in R2-D2-jem iz sage Star Wars. Pipi piiipipi piiiippppiiii…. Pa lep pozdrav do prihodnjič.








1 comment:

JohnD said...

Uu, kakšna sexy majčka pa pobrit prsni koš - une punce, k se vrtijo okrog tebe so sigurn čist mehke.
Hm, E3, to je pa res čist vesoljsko - tile fantje so pa to zares vzel. Da ne bomo pol k pridemo kj na obisk zvedl, da vi zdj že kje višje ležite oz. lebdite...
No, upam, da vas bojo zdj počas pustil pri miru, da boš lohk prebrau kšno knigo in mau posrfu. Oglas se kj in uspešno ležanje (al kaj naj ti človk zaželi - se bo treba čist nove pozdravne fraze spomnt zdj zate)!