Bed rest outro

Tako, dragi prijatelji, znanci in ostali blogerski friki... tako kot je na svetu vsaka stvar minljiva, je prišel tudi čas za moj zadnji post na temo bed resta. Ta trenutek po tipkovnici udriham že iz domačega naslonjača, seveda v sedečem položaju, hehe. Kot sem dejal že zadnjič, bom tokrat podal neko zaključno misel, ki se je skozi celoten proces testiranja in ležanja gojila v meni. Ta je kljub temu, da nisem dobro vedel, v kaj se spuščam, na vseh ravneh zgolj pozitivna.

Samo ležanje ni predstavljalo prav velikega problema, čeprav je treba doma zaradi bolečin v hrbtu svojo rit pred tv-jem premakniti že po nekaj minutah. Neverjetno, toda resnično se telo v nekaj dneh totalno prilagodi novemu položaju, zato v naslednjih dneh lahko brez problema v enem položaju zdržiš tudi več ur. Ovira ni bila niti psihološka komponenta, po kateri me sprašuje največ ljudi. Če greš v to stvar, moraš biti pač vnaprej pripravljen, da si te ljudje podajajo sem ter tja, vendar s pravim pristopom osebja nimaš niti najmanjšega občutka manjvrednosti in njihove nadrejenosti. To velja za vse vpletene, torej raziskovalce, študente pomočnike, študente raziskovalce, fizioterapevtke, medicinske sestre,... Razumljivo v tem času pridejo tudi trenutki, ko interes za vse nekoliko pade in se ti za vse že sladko jebe, toda biznis je biznis in treba je pač potrpeti. Taka občutja so bila zelo kratkotrajna, treba si je pomagati z rekviziti, ki so takrat na voljo (internet, tv, glasba, film,...), s tekom in nogometom pač v teh trenutkih ne gre:).

Da v času ležanja ni ravno najbolj hudo dokazuje tudi primer, ko preiskovanca dve uri po vstajenju, torej ko je že free as a bird – vsaj na ožjem območju bolnišnice, najdeš v enakem položaju kot med ležanjem, saj je bilo treba dokončati misijo v zadnji sobi računalniškega špila. Jap, in tudi kakšna račka se je napolnila med 'svobodo'.

V nekaj dneh svobode so občutki v telesu čiso normalni, nekaj bolečin je edino še v gležnjih, ki jih malo šponajo ahilove tetive. Ampak verjamem, da se bo tudi to v kratkem času, seveda s pomočjo lažjih športnih aktivnosti, uredilo. Seveda bo treba nabrati tudi nekaj kondicije, ki se je v času ležanja izničila.

Naslednji torek nas celotno ekipo čaka še skupno druženje na pikniku, kjer se bodo morda določene vezi še poglobile, morda pa že sklepale pogodbe za Bedrest 2008. Juhuhu...

Pričujoči blog je upravičil moja pričakovanja, saj mi je čas s prelivanjem besed iz moje glave v virtualni prostor skrajšal marsikatero urico, upam pa, da ste tudi bralci izvedeli kakšno zanimivost, ki je kljub poplavi takšnih in drugačnih medijev ne zaslediš ravno vsak dan. Hvala torej za virtualno družbo in lep pozdrav.